Dejavniki delovanja različnih vodno hlajenih kompresorjev

Vodno hlajeni kompresorji zelo malo obremenijo prezračevalni sistem vašega obrata. To pa zato, ker hladilna voda odstrani približno 90 % toplotne energije, ki jo ustvari elektromotor.

Odprti sistem brez obtočne vode zahteva zunanji vir. To vključuje javne vodovode, jezera, potoke ali vodnjake. Po prehodu skozi kompresor se ta voda sprosti v okolje.

Pri uporabi tega načina sistem potrebuje termostatsko krmiljenje za ohranjanje želene temperature zraka in uravnavanje porabe vode. Namestitev odprtega sistema je praviloma enostavna in poceni, obratovanje takšnega sistema pa je drago, zlasti če hladilna voda prihaja iz vodovoda.

Voda iz jezera ali potoka je običajno brezplačna, a jo je treba filtrirati in prečistiti, da se omeji nevarnost zamašitve hladilnega sistema. Poleg tega lahko trda voda povzroči nastajanje kotlovca v hladilnikih, kar poslabša hlajenje. Enako velja tudi za slano vodo, ki se lahko uporablja, če je sistem pravilno zasnovan in ustrezno dimenzioniran.

V odprtem sistemu z obtočno vodo se hladilna voda iz kompresorja znova ohladi v odprtem hladilnem stolpu. Ta postopek vključuje zrak, ki se vpihava skozi komoro. Pri tem del vode izhlapi. Preostala voda se ohladi na 2 ˚C pod temperaturo okolja (odvisno od zunanjih dejavnikov, vključno z vlažnostjo).

Odprti sistemi z obtočno vodo se uporabljajo predvsem takrat, ko je razpoložljivost zunanjega dovoda vode omejena. Pomanjkljivost tega sistema je, da se voda zaradi okoliškega zraka postopoma onesnaži. Poleg tega je treba zaradi izhlapevanja sistem nenehno dopolnjevati z zunanjo vodo.

Še ena slabost je, da se topljive soli odlagajo na vroče kovinske površine kompresorja, kar zmanjšuje zmogljivost prenosa toplote hladilnega stolpa. Poleg tega je treba vodo redno analizirati in kemično obdelovati, da se prepreči razvoj alg.

Pozimi, ko kompresor ne deluje, je pomembno, da vodo iztočite ali ogrevate, da preprečite zmrzovanje.

V zaprtem hladilnem sistemu voda neprekinjeno kroži med kompresorjem in zunanjim izmenjevalnikom toplote. Ta izmenjevalnik toplote pa se hladi z zunanjim krogotokom vode ali okoliškim zrakom.

Pri hlajenju vode s krogotokom vode se uporablja izmenjevalnik toplote z ravnimi ploščami. Pri hlajenju z okoliškim zrakom se uporablja hladilni sklop, sestavljen iz cevi in ​​hladilnih reber. Okoliški zrak prisilno kroži skozi cevi in ​​rebra z uporabo enega ali več ventilatorjev. Ta način je primeren, če je razpoložljivost hladilne vode omejena.

Hladilna zmogljivost odprtega in zaprtega krogotoka je približno enaka. Voda kompresorja se ohladi na 5 °C nad temperaturo hladilnega sredstva. Če se voda hladi z okoliškim zrakom, potrebujete sredstvo proti zmrzovanju (npr. glikol).

Zaprti sistem hladilne vode je napolnjen s čisto, zmehčano vodo. V primeru uporabe glikola je treba znova izračunati pretok vode kompresorskega sistema. Vrsta in koncentracija glikola vplivata na toplotno zmogljivost in viskoznost vode.

Pomembno je tudi, da se pred prvim polnjenjem sistem temeljito očisti. Pravilno izveden zaprti vodni sistem zahteva minimalen nadzor in nizke stroške vzdrževanja.

Pri napravah, kjer je razpoložljiva hladilna voda potencialno korozivna, mora biti hladilnik izdelan iz materiala, ki je odporen proti koroziji, npr. Incoloy.

Kot je omenjeno v uvodu, je večina sodobnih kompresorskih paketov na voljo tudi v zračno hlajeni različici. Takšna izvedba vključuje prisilno prezračevanje znotraj kompresorja.

V tem primeru se zaradi neprekinjenega delovanja ventilatorja porabi več energije. So pa zračno hlajeni kompresorji običajno čistejši, kar pomeni manj onesnaževal v vaši opremi.

Upamo, da vam bo ta članek pomagal razumeti, kateri način hlajenja kompresorja je najprimernejši za vaš sistem, način uporabe in potrebe. Če potrebujete dodaten vpogled, vam bo naša ekipa z veseljem pomagala. Obrnite se na nas še danes in pridobite prilagojene nasvete.